Ni ti treba iti sam/a skozi to.

Včasih življenje naredi obrat, ki ga nismo izbrali in na katerega nismo pripravljeni.

Izguba, bolezen, odnos, velika sprememba ali dogodek lahko v trenutku spremeni občutek varnosti, smeri in prihodnosti.

Ni ti treba že vedeti, kaj sledi. Dovolj je, da ti ni treba biti sam/a.
Justina Kvasnik
Pri človeku na življenjski prelomnici ne iščem hitre rešitve. Najprej želim razumeti, kaj se ti je zgodilo, kako se trenutno počutiš in kakšen način podpore je zate primeren. Tak proces mora biti oseben, nežen in prilagojen tvojemu ritmu.

Ko se svet nenadoma spremeni,
ni treba takoj najti novega.

Včasih je prvi korak samo to, da lahko varno obstaneš tam, kjer trenutno si.

PROBLEM

Življenje te je presenetilo

Nekaj se je zgodilo, česar nisi načrtoval/a.

Stari občutek varnosti ne deluje več, novi pa še ni zgrajen.

Zato se lahko pojavijo strah, zmedenost in občutek osamljenosti.

RESNICA

Ranljivost ni napaka

V težkih življenjskih obdobjih ni realno pričakovati, da boš ves čas močan/a.

Včasih je pomemben prvi korak dovoliti si podporo.

NOV POGLED

Ni ti treba že imeti odgovorov

Ko je prihodnost nejasna, jo skušamo hitro razložiti.

Toda včasih odgovori pridejo kasneje.

Najprej potrebuješ prostor, kjer lahko ponovno začneš čutiti več stabilnosti.

PRVI KORAK

Najprej poglej, kaj potrebuješ danes

Ni treba rešiti vsega naenkrat.

Za začetek je dovolj, da prepoznaš, kaj ti je trenutno najtežje in kaj bi ti danes pomagalo, da bi bilo samo nekoliko lažje.

Ali se trenutno prepoznaš tukaj?

  • Doživel/a si veliko spremembo ali izgubo.
  • Pogosto razmišljaš: »Kaj se mi dogaja?«
  • Prisoten je strah pred prihodnostjo.
  • Težko se osredotočaš na vsakdanje stvari.
  • Čustva zelo nihajo ali pa čutiš otopelost.
  • Imaš občutek, da potrebuješ nekoga, ki mu lahko zaupaš.
  • Ne želiš hitre rešitve, ampak varen pogovor in smer.
  • Trenutno ti bolj ustreza oseben stik kot samostojen program.
BREZPLAČNI POGLOBLJENI VPOGLED

Najprej stabilnost. Potem smer.

Če se tukaj prepoznaš, te v naslednjem koraku povabim, da za trenutek odložiš vprašanje, kako boš rešil/a vse.

Ko je vsega preveč, ni nujno, da potrebuješ še več odločitev, načrtov ali odgovorov.

Včasih je prvi korak veliko manjši: prepoznati, kaj se ti dogaja, kaj je danes najtežje in kaj potrebuješ, da lahko ponovno začutiš nekaj tal pod nogami.

V naslednjem vpogledu pogledava, zakaj v težkem obdobju ni treba siliti v velike odgovore, kako se za trenutek ustaviti in zakaj lahko smer začne postajati jasnejša šele takrat, ko najprej ustvariš nekaj več stabilnosti.